Goriška Brda

Goriška Brda so se mi vedno zdela fina in precenjena destinacija za petičneže. Na prvi pogled so videti kot mini Toskana. A čar Toskane je ravno velika prostranost. Zato mi ta primerjava ni ravno posrečena.

Kljub temu sva se odločila za vikend oddih v Goriških Brdih. Nisva iskala luksuzne nastanitve, saj sva želela Goriška Brda doživeti v njeni pristnosti in preprostosti. Kot običajno na najinih potovanjih, sva tudi tokrat načrtovala nenačrtovana doživetja. To pomeni, da sva želela začutiti utrip življenja v tej gričevnati pokrajini ob italijanski meji. Torej sva vseeno nekaj načrtovala.

 

Nastanitve v Brdih

Izbiramo lahko med preprostimi in luksuznimi nastanitvami, a največja je ponudba prenočišč na kmetijah. Pri večini se lahko dogovorite za domač zajtrk in degustacijo vin iz kleti pod vašo sobo.

Izbrala sva Kmetijo Štekar. Nisva se kaj dosti poglabljala v ponudbo. Prepričala naju je lepa soba in omemba domačega zajtrka, prijetno naju je presenetila še degustacija domačega vina, naravni bazen in sproščen klepet z lastniki, ki imajo podobno popotniško žilico in so verjetno razlog, da sva teden dni kasneje obiskala Umbrio. Če bi morala z enim stavkom opisati nastanitev, bi rekla, da je ravno prav »naštimano« urejena, lepa, pristna, domača, a nikakor kičasto “instagramovska”. Dih jemajoč je tudi razgled iz sob. Pogled sega na bližnje in daljne gričke. Dopadli so se nama tudi ležalniki ob bazenu in retro mizice na senčnem dvorišču, kjer postrežejo zajtrk. A ker sva imela na voljo le dva dneva, na posestvu nisva prav veliko lenarila.

Večerna degustacija domačih vin s pogledom na sončni zahod je bila pravo doživetje. Pridelava vina pri njih poteka na poponoma naraven način, brez dodatkov tujih kvasovk. Zelo priporočava pokušnjo in širjenje obzorij preko konvencionalne pridelave.

 

Kaj početi v Goriških Brdih?

Predvsem obiskati vinarno (tu najdete tudi najbolj znano Klet Brda) , kaj dobrega pojesti, počasi spiti kavo in bevando (špricer) in se odpočiti od vsakodnevnega vrveža. Lahko obiščete razgledni stolp v Gonjačah ali se sprehodite po Šmartnem, ki je čudovita starinska mediteranska vasica. Ogledate si lahko renesančni dvorec v Dobrovem in Lovski dvorec v Vipolžah. Za prijeten sprehod priporočava Krčnik. Potok Kožbanjšček je izdolbel korita, nad katerimi se razpenja tudi naravni most. V času zorenja češenj in trgatve bo dogajanja v Goriških Brdih seveda več.

Vozila sva se od vasi do vasi, se sprehodila po vasi in v vaški gostilni spila špricer. Prav nič mondeno in turistično se mi ni zdelo. To je za naju plus, za koga drugega bo morda dolgočasno. Vsekakor pa je to zelo primerna lokacija za počitek. Tako mirno se je zdelo. Prijetni in prijazni domačini radi poklepetajo in ob kozarčku postrežejo prigrizek. Včasih se počutijo odrinjene od Slovenije. Imajo radi Italijo, a so zavedni Slovenci, ponosni na svoje korenine.

 

Kje jesti v Brdih?

Gostiln je kar nekaj, še več kmečkih turizmov in vinarjev, ki na večer ponudijo zgolj en, skrbno pripravljen meni. Za vse priporočava rezervacijo, čeprav sva midva vedno slišala: »Ah, ma za dva se pa vedno najde miza«.

• Jedla sva v klasični gostilni Briška Hiša. Rezine dimljene postrvi in sladki štruklji so bili za prste obliznit.
• Pehtranov zavitek in sivkin sladoled v hotelu San Martin tudi vsakemu priporočava. Pa seveda kozarec rebule, ki “je kot kafe, paše povsod”, pravi simpatična natakarica.
• V spominu bo ostala tudi večerja v Hiši Štekar na domačem dvorišču. En meni, ki je zadovoljil zahtevne brbončice.

 

Lepo se bo vrniti

Goriška brda so zelo primerna za vikend oddih in kulinarično razvajanje. Proč od vrveža, za počitek možganov. Gotovo bova še šla, saj mislim, da bi jesen v Brdih utegnila biti čudovita. Vesela, da sem spoznala, kako zelo Goriška Brda niso to, kar sem mislila, da so.