Dolomiti

Dolomiti so mi bili še nekaj let nazaj prava neznanka. Če bi me devet let nazaj kdo vprašal, kako se mi dopadejo, bi najbrž rekla, da nisem navdušena nad hribolazenjem, smučati pa tudi ne upam več. Danes bi rekla, da za dober razgled tudi hribolazim, a smučati še vedno ne upam, čeprav si želim.

Dolomiti so zabaviščni park za odrasle. Upam si trditi, da v vseh letnih časih.

Kaj ponujajo:

• neskončne poti za sprehajanje,
• neskončne poti za zahtevne pohode,
• plezanje,
• piknike na deki sredi ničesar,
• neskončne ceste za kolesarjenje,
• neskončne ceste za vožnjo z avtom ali motorjem,
• pozimi tudi smučanje, tek na smučeh, drsanje,
• mir,
• dih jemajoče razglede,
• najboljši »studio« za fotografiranje, slikanje, risanje, ustvarjanje,
• dobro hrano.

Vsako jesen obkljukam sprehod, vožnjo z avtom, hrano, piknik, fotografiranje, mir in razglede. Obožujem zlato oranžne macesne, ki pogrejejo dušo. Letos se žal še niso odeli v tople barve. Za takšno barvno paleto priporočam odhod v Dolomite pozno jeseni. Takrat so tudi meglice bolj fotogenične, a tveganje za slabo vreme in zasnežene, ter posledično zaprte cestne prelaze, je večje. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da se tveganje včasih bogato vizualno poplača. Dolomiti v pozni jeseni so res prava barvna paleta.

Če vprašaš mojega moža, je vožnja z avtom na prvem mestu, vsekakor pred macesni. Bolj je avto neudoben, bolj uživa in bolj moj križ vriska. Naslednjič bi ga nemara pustila doma. Križ. Ali moža?

 

Načrtovanje poti

Tukaj sem že opisala, kako najbolje načrtovati takšno pot.

Na hitro pa:

1. izberi gorske prelaze, ki so ti všeč (nekaj si jih lahko ogledaš tudi na mojem blogu),
2. če se na pot odpravljaš pozno jeseni, pozimi ali zgodaj spomladi preveri prevoznost oz. odprtost prelazov: tukaj,
3. destinacije, ki si jih želiš ogledati vnesi v Google zemljevid, da lahko optimalno načrtuješ pot in izbereš prenočišče.

Letos sva izbrala krožno pot in šest prelazov, če pa pogledaš na zemljevidu, sva naredila osmico, saj sva se vračala preko Tolmeča in Vidma nazaj v Novo Gorico. Na poti v in iz Dolomitov sva dodala še tri prelaze, ki niso bili načrtovani. Po Italiji sva tokrat naredila približno 500 km. Na pot sva se odpravila v petek ob 13ih, vrnila pa v nedeljo popoldne.

Na poti do prvega hotela naju je v petek proti večeru presenetil na novo asfaltirani prelaz Campolongo in čudovit razgled na vasico Corvara.  Kar nekaj časa mi bo ostal v spominu najin petkov hotel Garni Reutlingen, ki ga skupaj z možem vodi zamejska Slovenka. Pričakala sta naju s slovensko zastavico! In mož obožuje slovenske kremšnite. Torej, če se odpravljate v Dolomite in boste izbrali ta hotel, za gostitelja spotoma vzemite kremšnito ali dve. Ima tudi natančna navodila, kako jih založiti, da do njega prispejo v trdnem stanju.

Obetala se je sončna sobota z ravno pravšnjo količino oblakov in meglice, da bodo vrhovi izgledali bolj dramatično. Na račun daljšega spanca se nisva odpovedala niti pravi italijanski večerji.

 

Dolomiti v vsej svoji veličasnosti

V soboto pa po vrsti kot so hiše v Trsti. Vmes seveda obvezen postanek na kavi z razgledom, opoldne pa malica na odeji. Jaz priporočam tudi Bombardino s smetano.

Passo Gardena

 

Passo Sella

 

Passo Pordoi

 

Passo Fedaia

 

Passo Fedare in Passo Giau

 

Če ste že tukaj, je čudovit tudi prelaz Falzarego, ki se nadaljuje v slikoviti prelaz Valparola. Midva sva ju letos na račun uživanja v brezdelju izpustila. Pot sva nadaljevala proti sobotnemu hotelu v vasi Vigo di Cadore, kjer je mama gostitelja za večerjo skuhala čudovito minestrone (mineštro).  Na poti sva prevozila še prelaz Tre croci, ki se nahaja zahodno od  Cortine d’Ampezzo. Tu v bližini je tudi pravljična vasica Misurina z velikim jezerom na sredini. Tudi Pinterest potrdi, da je res pravljično.

V nedeljo sva krenila čez prelaz della Mauria proti Tolmeču, ki je res lepo malo zamejsko mestece. Na toplem soncu v centru mesta sva si kot prava domačina privoščila še Aperol Spritz, nato pa skočila v hladno jesen. Kot vsako leto, so Dolomiti nekakšen uvod v jesen.