Načrtovanje poroke

Načrtovanje poroke je lahko zelo stresno početje ali pa skupek opravil, ki vaju zabava. Midva sva izbrala slednje. Nikakor nisva želela izgubljati živcev z načrtovanjem poroke. S tem niti nisva želela obremenjevati svojih bližnjih. Tu bi lahko pomislila na načrtovalko poroke. Ali načrtovalca.

Ker sva se odločila za manjšo poroko, sva načrtovanje poroke prevzela kar sama. Presodila sva, da lahko sama organizirava poročni dan z dvajsetimi svati. Uspelo nama je v 80 %. Potem je vse padlo v vodo. Vprašanje »Zakaj?« je na mestu. In odgovor se skriva malo nižje. Prej pa nekaj napotkov, da bo načrtovanje poroke manj stresno. Naj omenim, da sem se osredotočila na stvari, ki so nama bile pomembne in so v skladu z manjšo poroko, brez »šrange«, kupovanja neveste in ostalih stvari v kategoriji poročni običaji. Če te to ne zanima, preskoči ideje za lažje načrtovanje poroke, spodaj te čaka »moja poročna zgodba«.

 

KOGA POVABITI NA POROKO?

Zgolj in izključno samo tiste, ki jih res želita imeti ob sebi na poročni dan. Za to je seveda potrebno imeti precej poguma, saj se na porokah običajno znajde kar nekaj povabljenih, ki so tam le zaradi tega, »ker se spodobi«. Seveda lahko rečemo, da nas nekaj takih povabljenih ne stane tako veliko, da bi se bilo vredno »dajati v zobe«, ampak zakaj? Zaradi vzdušja. Zaradi vaju.

KDAJ SE POROČITI?

Če ne marata zime, ne načrtujta poročnega dneva v zimski sezoni. Če ne marata vročine, je izbira julijskega datuma kar tvegana. Predvsem pa čim hitreje rezervirajta svoj datum na Upravni enoti. Na razpolago ni neomejeno število matičarjev in njihovih pooblaščencev, zato hitro lahko ostaneta brez. In ni pretiravanje, če rečem, da je bolje že kakšno leto v naprej rezervirati datum.

POROČNA LOKACIJA

Tu se je potrebno vprašati, ali bo lokacija ena ali jih bo več. Kje bo potekal poročni obred? Se bosta poročila tudi cerkveno oz. po verskih običajih? Ne pozabita upoštevati števila svatov in vremena. Če bo poroka potekala na prostem, imejta rezervni načrt v primeru dežja. Če se ne nameravata poročiti v prostorih Upravne enote, morata imeti potrjeno rezervacijo lokacije poročnega obreda pred rezervacijo termina na Upravni enoti.

PRIJAVA K SKLENITVI ZAKONSKE ZVEZE

Prijavo naredita na Upravni enoti, pod katero spada lokacija, kjer želita imeti svoj poročni obred. Če se želita poročiti v Ljubljani, se prijavita na Upravni enoti v Ljubljani. Če bi želela »da« dahniti v Kopru, morata na Upravno enoto v Kopru. Naročita se za termin prijave in takrat vama bodo tudi povedali, kaj potrebujete za prijavo oz. si preberita tukaj. To so običajno osebni dokumenti in podatki prič – v primeru, da jih želita imeti. Priče namreč niso več obvezne. Če zakonske zveze ne bosta sklenila v prostorih Upravne enote, morata imeti s seboj še potrjeno rezervacijo lokacije, kjer bo obred potekal. In tu je na vrsti najbolj razburljiv trenutek. Ali bo Upravna enota imela prostega matičarja na dan, ko imata rezervirano lokacijo za poročni obred. Če si želita obreda na drugi lokaciji, ki ni na seznamu Uradnih prostorov za sklepanje zakonskih zvez, bosta morala prihod matičarja na drugo lokacijo plačati. Cena je enotna in znaša 170 eur. V primeru uradnega prostora, je sklenitev zakonske zveze brezplačna.

Ob prijavi se bosta morala opredeliti glede datuma, ure, lokacije sklenitve zakonske zveze, priimka po poroki, prič in seveda tega, ali želita, da je podatek o času vajine poroke javen, zato je dobro v načrtovanje poroke vključiti pogovor o priimkih v kolikor o tem še nista razmišljala.

STA POROČNA OBLEKA IN POROČNI MAKE UP OBVEZNA?

Bosta kot princesa in princ ali bosta le najboljša vidva? Jaz dajem glas za slednje. Midva se nisva videla v klasični poročni obleki, saj bi bila v tej opravi oba precej nesproščena. Zato nasvetov za klasično poročno obleko nimam. Priporočam, da si oba izbereta opravo, v kateri se bosta lahko sproščeno gibala in bo še vedno odražala vaju. Sama nisem videla smisla v tem, da bi se na poročni dan spremenila v princesko, saj to enostavno nisem jaz. Zakaj torej na svoj poročni dan biti nekdo drug? Če ličenja niste vešče, vsekakor najemite nekoga, ki vas bo naličil na poročni dan, saj profesionalec natančno ve, kaj storiti, da bodo vaše lepe poteze prišle še bolj do izraza. Prednost profesionalca je tudi to, da razpolaga s produkti, ki so na vašem obrazu obstojni dalj časa.

POROČNI PRSTANI NISO OBVEZNI

Tudi tukaj mi klasika ni všeč. Nakit, ki ga bom nosila vsak dan, mora biti točno takšen, kakršnega si želim. Zato vsekakor podpiram izdelavo unikatnih prstanov, pa čeprav je to čisto enostaven obroček brez kakršnega koli detajla.

KAJ BI JEDLI NA POROKI?

Običajno se pari odločijo za klasično hrano in lepo torto, ki je bolj ali manj dobra. Jaz pa naj vam namignem, da se da tudi drugače. Midva sva se odločila za pizze. Obožujeva jih in to je najin dan, zakaj torej ne bi jedli nečesa, kar imava res rada in po čemer naju poznajo tudi drugi. Zato sva se lahko zaradi manjšega števila povabljenih odločila za individualne posladke – za vse, ki bi se želel i posladkati. Prav tako nisva želela obremenjevati bližnjih s pripravo prigrizkov in slaščic. Čeprav vsi zatrjujejo, da z veseljem pomagajo, to terja veliko dela in mame so že dovolj vznemirjene brez tega, da teden pred poroko pečejo potice. Hrana ni kategorija, pri kateri si želita prihraniti denar. Običajno se vsi še dolgo spominjajo slabe torte ali žeje. Če bo slavje potekalo ves dan, poskrbita, da bodo ves čas na voljo prigrizki in pijača.

PREVOZ NA POROKO

Se bosta pripeljala in odpeljala sama, ali se bosta prepustila vozniku? Mogoče ni najboljša ideja, da to skrb prepustita bratrancu v drugem kolenu. Ni bolje najeti poklicnega voznika? Tako se lahko na poroki vsi brezskrbno zabavate.

DEKORACIJA, VABILA IN CVETJE SO PIKA NA I

Jaz se z dekoracijo rada ukvarjam in sem za vabila poskrbela sama. V pomoč mi je bil spletni program Canva, kjer je nešteto možnosti za oblikovanje vseh vrst publikacij. Le pravočasno se lotita, da ne bosta vabil odposlala prepozno. Poroka v sezoni dopustov terja odpošiljanje vabil pred običajno rezervacijo dopustov. Razen, če si želita čim manj povabljenih, pa nimata poguma, da bi sama povabila manj znancev.

Na najini poroki cvetlične dekoracije ni bilo. Želela sem si samo poročnega šopka. Za idejami sem brskala po Pinterest-u. Ideje sem predala Cvetličarni Jana, cvetličarni mojih staršev. Cvetličarji radi vidijo, da pravočasno naročita cvetlične aranžmaje, saj morajo tudi oni pravočasno naročiti želeno cvetje. Prav tako je včasih potrebno razumeti, da je nekatero cvetje sezonsko in da bo julija težko dobiti šopek zvončkov.

DARILCA ZA SVATE

Ne maram praholovcev in obožujem uporabna darila. Ker rada dobro jeva, se nama je zdelo zelišče posajeno v lončku, simpatična in uporabna ideja. Tega žal nisva realizirala, zato imava doma še vedno lepo število glinenih lončkov za rože.

NAJEM POROČNEGA FOTOGRAFA

Spomin v obliki fotografij je večen. Vedno bolj zanimivi so tudi video posnetki, a midva sva se odločila za fotografije. Preden izbereta fotografa se vprašajta, kakšne fotografije so vama všeč, kje se želita fotografirati, kakšen stil vama je pisan na kožo, kako dolgo želita, da je fotograf z vami, s katerimi osebami se želita fotografirati …  V sezoni porok so fotografi hitro zasedeni, zato pohitita z rezervacijo izbranega fotografa. Dogovorita se za srečanje pred poroko, da boste preverili medsebojno ujemanje.

Midva sva imela srečo saj sva najino fotografinjo Nino Premk kontaktirala le mesec dni pred poroko. Potem sva imela še srečo, da smo se tako dobro ujeli, saj je bila najina edina družba na poročni dan. Naj napišem malo več o izbiri fotografa, saj je to del poroke, ki nama je zelo veliko pomenil.

Oba ceniva dobro fotografijo. Pomembne so nama barve, zgodba in stil fotografije, ki bi izražal najino energijo. Nisva želela klasičnih poročnih fotografij zaljubljenega para, slikanega na mostu, ob gradu in s torto. To enostavno nisva midva in to sva fotografinji tudi jasno predstavila. S fotografinjo sva se hitro ujela. Če se ne bi, bi zagotovo poiskala drugega fotografa. Izjemno pomembno se nama je zdelo, da smo »na isti valovni dolžini«, da na poročni dan funkcioniramo kot prijatelji. In to nam je uspelo. Prepričana sem, da fotografije niso enako pomembne vsem parom. Če si želita res lepih in zgovornih fotografij, namenita več časa iskanju fotografa in se z njim tudi osebno spoznajta.

 

NAJINA POROČNA ZGODBA ALI POROKA MALO DRUGAČE

Nisva želela klasične pocukrane poroke. A kako pocukrano se bo slišalo, če rečem, da je bil to eden od najlepših dni v mojem življenju?

V osnovi sva si želela majhne poroke z dvajsetimi gosti, v osrčju ljubljanskega Botaničnega vrta, kjer bi po obredu imeli piknik s pizzami. Ker sva bila z rezervacijo matičarja prepozna, je vse padlo v vodo. Nisva se več želela vrteti v krogu, kjer bi morala po novo rezervacijo prostora in nato na Upravni enoti vnovič preveriti, ali je matičar na drugi datum prost. To bi se lahko šli v nedogled, saj nama Upravna enota ni želela posredovati prostih terminov brez potrjene rezervacije lokacije poročnega obreda.

Sklenitev zakonske zveze nama ni tako zelo pomembna, da bi se nama ljubilo ukvarjati z birokracijo, zato sva opustila načrtovanje poroke.  Za nekaj tednov.

Ker sva v najini zbirki spominov želela imeti tudi poročni dan, sva se precej hitro odločila, da bova s sklenitvijo zakonske zveze opravila kar sama v prostorih Upravne enote. Dan poroke pa bova posvetila nečemu, kar rada počneva. In točno tako je bilo. Ponovno sva šla na Upravno enoto in prijavila sklenitev zakonske zveze. Vzela sva prvi prosti termin in se odločila za poroko brez prič in svatov. Začelo se je novo načrtovanje poroke. V cvetličarni pri starših sem naročila poročni šopek. Ker se moje til krilo krem barve ni ujemalo s preostalimi oblačili, sem lastnico lokalnega butika Sedem prosila, da mi pri dobaviteljih poskuša poiskati podobno krilo v beli barvi. Uspelo ji je. Vso ostalo opravo sva povlekla iz najine obstoječe garderobe. In tako sva se res počutila najbolje in najbolj midva. Naročila sva še dva preprosta prstana, našla fotografinjo in načrtovanje poroke je bilo končano.

 

Na poročni dan sva v prtljažnik najinega »nedeljskega avta«, s katerim sva pred leti prepotovala dobršen del Evrope in je, tako kot midva, poln čudovitih spominov, naložila poročna oblačila, ohlajeno penino, kozarce, gintonic, zemljevid … In rezervni akumulator, saj sva sumila, da bo stari izpustil dušo. In res jo je. Dan po poroki.

Odpeljala sva se proti zahodu, parkirala na Tobačni v Ljubljani, se na parkirišču preoblekla v svečana oblačila in skorajda filmsko, z malo več smeha, ob poročni koračnice dahnila ta usodni »da«. Prazna poročna dvorana je bila polna najinega norega smeha, ki se ga bo strogo uradna matičarka najbrž še dolgo spominjala.

In potem sva počela stvari. Kot vedno, ko kam odpotujeva. Šla na kavo, spila pijačo. Se sprehodila po mestu, si privoščila sladoled in pizzo, ki je na koncu, kot nemalokrat, končala na obleki. A tokratno popotovanje je imelo eno razliko. Z nama je bila fotografinja Nina. Najina edina družba na poroki. Videli smo se drugič, a z gotovostjo lahko trdim, da se je odlično odrezala kot poročna fotografinja in kot družba na poroki, saj naju je, oba v strahu, da bova izpadla nerodna, ustrezno motivirala, da bi ne pokvarila fotografij. Vse fotografije, objavljene v tej objavi, so njeno delo.

V svojem poročnem dnevu ne bi ničesar spremenila. Ta dan je bil poln malenkosti, v katerih uživava. Počela sva tisto, kar rada počneva vse dni v letu. Tako imava poročne spomine, ki odražajo naju. To sva midva na poročni dan.

To vsekakor ni bila klasična poroka. Še najbolj tradicionalna stvar so bili biserni uhani, ki mi jih je posodila mami.  Naj bo ta zapis ideja za drugačno poroko in morda vzpodbuda za pogum, če že razmišljata o manj tradicionalni poroki.